SVETOVNI DAN PARKINSONOVE BOLEZNI 

Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja ter napredujoča bolezen možganov, ki nastane zaradi postopnega propada možganskih celic, ki proizvajajo dopamin. Ta je kemični prenašalec sporočil v možganih in vpliva na načrtovanje, začetek in izvedbo gibov. Bolezen najpogosteje odkrijejo po 55. letu starosti, za to boleznijo pa pogosteje zboleva moška populacija. 

Parkinsonova bolezen je redka, kronična in počasi napredujoča bolezen. Gre za bolezen gibanja in motorike, ki se kaže se kot tresavica ali tremor. Drža obolelega je značilno sklonjena naprej, gibi so počasni, prisotna je mišična otrdelost in težave z ravnotežjem ter hojo. Prvi znaki so tresenje rok v mirovanju, ki se poslabša ob vznemirjenju, počasnost gibov in nespretnost pri finih opravilih (pri zapenjanju gumbov, spremenjena je pisava). Sčasoma bolniki pri hoji podrsavajo, koraki so kratki, včasih se zgodi, da se ustavijo in se ne morejo premakniti.

Prvi, prikriti simptomi bolezni se lahko pojavijo tudi desetletje pred motoričnimi simptomi. Tako se še pred nastopom težav z gibanjem lahko pojavijo nemotorični simptomi, kot so motnje spanja, depresija, zaprtje itd. 

Parkinsonove bolezni za zdaj še ne moremo pozdraviti. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da z zdravili omilimo in omejimo simptome bolezni.

Nina Furdi, farm. teh.

Vir: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/demenca/pomen-zgodnjega-prepoznavanja-in-zdravljenja-parkinsonove-bolezni-ter-njene-destigmatizacije/
NAZAJ