Bolezni, ki jih prenašajo klopi, in kako se pred njimi zaščitimo
Bivanje in gibanje v naravi ima številne pozitivne učinke na človeka, zato ni smiselno, da se zaradi nevarnosti, ki jih klopi predstavljajo, temu izogibamo. Je pa prav, da smo seznanjeni z boleznimi, ki jih klopi lahko prenašajo in da znamo prepoznati njihove prve znake ter ustrezno ukrepati. Prav tako je pomembno, da upoštevamo navodila in ukrepe, ki zmanjšujejo možnost vbodov klopov in da prisesane klope čim prej in pravilno odstranimo.
Nekaj o klopih
Klopov poznamo približno 850 vrst, pri nas je najpogostejši gozdni klop (Ixodes ricinus).
Kako živijo in katere gostitelje izbirajo?
Življenjsko obdobje klopa, ki traja od 2 do 6 let, ima štiri razvojne stopnje – jajčece, ličinka, nimfa in odrasla žival. Pred vsako preobrazbo klop potrebuje vsaj en obrok krvi gostitelja, da se razvije v naslednjo stopnjo.
Za gostitelje si klopi izberejo glodalce, zlasti miške, veverice in polhe, zajce pa tudi ptice, lisice, srnjad, plazilce, domače živali (govedo, koze, pse in mačke) in seveda ljudi. Glavna težava je, da pri tem lahko prenašajo povzročitelje različnih bolezni iz ene vrste gostitelja na drugo.
Kje prežijo na nas, kdaj so najbolj aktivni?
Klope običajno najdemo predvsem v gozdni podrasti, na grmičevju (npr. leska), v parkih, ob rečnih bregovih, na travnikih ali celo na vrtu.
Za preživetje klopov v naravi morajo biti izpolnjeni vsaj trije pogoji: primeren gostitelj, stalna, vsaj 80 %, relativna zračna vlaga ter primerna temperatura okolja. Ekstremne temperature klopi prenesejo le za kratek čas. Do nadmorske višine 600 m je klopov veliko, nad 1600 m jih ni.
Klopi postanejo dejavni spomladi, ko se temperatura prsti dvigne na 5 − 7 °C. Čez zimo nimfe in odrasli klopi otrpnejo in tako prezimijo. Mila zima in vlažna pomlad povečata dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi pri nas traja že od februarja pa vse do novembra.
Kako klop najde gostitelja in kako ga okuži?
Klopi živijo pri tleh, kjer prežijo na toplokrvne gostitelje. Ko s čutili zaznajo človeka, zlezejo nanj, lahko pa tudi človek med hojo oplazi rastlinje in nevede pri tem s seboj odnese še klopa.
Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetični učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Okužen klop lahko med sesanjem v kožo gostitelja vbrizga s slino tudi povzročitelja bolezni.
Na spodnji povezavi je dostopen film o klopih in njihovemu iskanju primerne »žrtve«. http://www.youtube.com/watch_popup?v=wq1nHjIc1B4&vq=large
Bolezni, ki jih prenaša klop, možnosti zdravljenja po okužbi
Klopi lahko na človeka in na živali prenašajo povzročitelje različnih bolezni. V slovenskem prostoru sta najpogostejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME). Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v ljubljanski regiji.
Klopi lahko sočasno prenašajo več patogenov, kot sta virus KME in Borrelia, kar povzroči mešane okužbe.
Lymska borelioza
Lymska borelioza ali kratko borelioza je zelo pogosta in nevarna bakterijska bolezen.
Kakšni so tipični znaki borelioze?
Zanesljiv znak, da smo okuženi z bakterijo borelioze, je rdečkasta lisa, ki ji rečemo erythema migrans (rdečina, ki se seli). Največkrat nastane na mestu klopovega vboda, lahko pa tudi drugje po telesu. Običajno se pojavi od 2 do 10 dni po klopovem ugrizu, v malo primerih lahko tudi kasneje. Zato je pomembno, da mesto vboda po odstranitvi klopa opazujemo več tednov.
Takoj ob pojavu značilne rdečkaste lise poiščemo pomoč pri zdravniku!
Nezdravljena bolezen lahko kasneje prizadene različne organske sisteme in povzroči tudi invalidnost.
Kako poteka zdravljenje?
Pomembno je, da bolezen ugotovimo v začetni fazi. Zdravljenje borelioze je razmeroma preprosto in praviloma vedno uspešno z antibiotiki.
Cepljenja proti boreliozi še NI!
Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema.
Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži.
Kako bolezen poteka?
Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po vbodu okuženega klopa. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, slabost in glavobol. Ta faza traja do 6 dni. Sledi prosti interval - obdobje (od 1 do 20 dni), ko se bolnik počuti bolje. Druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Nastopijo znaki kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, otrdelost vratu, lahko pride celo do nezavesti in smrti.
Obolenje za meningoencefalitisom zdravnik ugotovi in potrdi s preiskavo možganske tekočine, v kateri so značilne spremembe.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze, pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je le redko smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov).
Kakšne so možnosti zdravljenja klopnega meningoencefalitisa?
Zaradi hujše obolelosti so bolniki običajno hospitalizirani. Specifičnega zdravljenja za bolezen ne poznamo, zato je zdravljenje le simptomatsko: zniževanje telesne temperature, lajšanje bolečin, kritje tekočinskih in elektrolitskih potreb, poskus zmanjšanja otekanja možganovine.
Kako se zaščitimo pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi?
Cepljenje
Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Obstaja nekaj omejitev, sicer pa je cepivo zelo varno in učinkovito.
V Sloveniji se izvaja obvezno cepljenje vseh oseb, ki so okužbi izpostavljeni pri svojem delu. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo na okuženih območji oziroma za vse, ki se veliko zadržujejo v gozdu in naravi nasploh. Vsi, ki se želijo zaščititi, morajo stroške cepljenja pokriti sami.
Cepljenje sestoji iz treh odmerkov. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles. Cepljenje poteka v vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in tudi pri izbranih zdravnikih.
Kot smo že omenili, cepljenja proti boreliozi še ni.
Preventivni zaščitni ukrepi pred vbodi klopov
Če se gibljemo v območjih, ki so ugodna tudi za preživetje klopov, je najbolje, da se zaščitimo s primerno obleko in repelenti, po vrnitvi domov pa se temeljito pregledamo, odstranimo morebitne prisesane klope, se stuširamo, si umijemo lase ter oblačila operemo.
Zaščita s primerno obleko
Ko se odpravljamo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Uporabljamo svetla oblačila (da na njih lažje opazimo klope), telo naj bo čim bolj pokrito – primerni so dolgi rokavi, dolge hlačnice, zataknjene v obuvalo, pokrivalo na glavi. Oblačila lahko popršimo z repelentom.
Repelenti
Zaščitimo se lahko z zaščitnimi kemičnimi sredstvi – repelenti, ki odganjajo mrčes. Repelenti lahko vsebujejo različna eterična olja (olje citronele, sivkino in klinčkovo olje), piretrine (snovi rastlinskega izvora) in sintetične snovi (ikaridin, IR3535, DEET…).
Strokovnjaki opozarjajo, da učinkovine v repelentih (kemikalije in različne vrste olja) za človeka niso povsem nenevarne. DEET deluje dražeče na kožo, oči in sluznico, ikaridin tudi, a je v primerjavi z DEET nekoliko manj agresiven. Eterična olja zagotavljajo nekoliko milejšo zaščito kot sintetični repelenti, bolj pa preseneča dejstvo, da lahko na človeka negativno vplivajo prav tako kot sintetični. Repelent, ki je primeren za uporabo tudi pri nosečnicah in otrocih vseh starosti, vsebuje aktivno sestavino IR3535.
Repelenti so na tržišču na voljo v obliki mazil, razpršil, gelov, losjonov itd. Repelente lahko nanašamo po razkriti koži ali pa jih razpršimo po oblačilih, ne nanašamo jih na sluznice ali na poškodovano kožo, previdni moramo biti tudi pri majhnih otrocih. Repelent vedno nanašamo čez zaščitne kreme proti soncu.
Zavedati se moramo, da uporaba repelentov ni 100 % učinkovita. Pomembno je, da pri nanašanju repelenta natančno upoštevamo navodila proizvajalca, posebno glede pogostosti obnavljanja nanosov. Učinek repelentov traja le nekaj ur, še posebno če se veliko potimo ali ob vetrovnem vremenu.
Na tržišču obstajajo tudi elektronski odganjalci klopov, ki delujejo na principu oddajanja signalov visoke frekvence, ki so neslišni za človeka, a zelo moteči za klope.
Odstranitev klopa
Kdo? Klopa lahko odstranimo sami oziroma to lahko stori nam bližja oseba. Vsekakor ugriz klopa ni razlog za obisk zdravnika.
Kdaj? Zelo je pomembno, da klopa odtranimo čim prej. Klop se lahko hrani na gostitelju tudi do 7 dni. Če ga odstranimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša.
Kako? S primerno pinceto. Klopa zagrabimo čim bolj pri koži in ga s pinceto izpulimo naravnost navzgor z odločnim potegom iz kože. Po odstranitvi mesto ugriza razkužimo ali speremo z milom in vodo. V lekarni lahko kupite posebno pinceto za varno odstranjevanje klopov.
V primeru, da delček klopa ostane v koži, to ne predstavlja posebne nevarnosti. Možnost okužbe se ne poveča, lahko pa to povzroči neprijetno gnojenje. Če delčka klopa ne uspemo odstraniti takoj, preložimo poskus odstranitve tega delčka iz kože na naslednji dan.
Uporaba mazil, olj? NE. Če je klop v kožo že prisesan, mazanje z mazili, kremami ali olji lahko stanje poslabša, saj se klop začne dušiti in lahko izloči več sline. S tem se možnost za okužbo poveča.
Ko klopa uspešno odstranimo, ga lahko zmečkamo, vendar pri tem raje uporabimo papir. Tako preprečimo, da vsebina klopa pride v stik z morebitno poškodovano kožo.
Kaj pa kosmati štirinožni prijatelji?
Klopi ogrožajo tudi naše domače živali. Najboljša preventiva sta zaščita živali z zaščitnimi sredstvi proti klopom (različna pršila, ampule, ovratnice, elektronske ovratnice ipd.) ter vsakodnevni pregledi naših ljubljencev, še posebej po sprehodih v naravi. To velja še posebej za tiste živali, ki bivajo v stanovanju, saj lahko lastnik kasneje dobi klopa od njih.
ZANIMIVOST: Klopni meningitis – nevarno je lahko tudi neprekuhano mleko
V letu 2012 so zabeležili okužbo treh oseb, ki so na koroški kmetiji pile surovo, neprekuhano kozje mleko. Strokovnjaki svetujejo, da se na endemičnih področjih mleko pred zaužitjem oziroma predelavo vedno prekuha.
Četrta oseba, ki je prav tako pila okuženo mleko in je bila pred leti cepljena proti klopnemu meningitisu, je ostala zdrava.
Učinkovito zaščito proti klopnemu meningitisu predstavlja prav cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej.
Pa ne pozabite: klopi ne smejo biti razlog in tudi ne izgovor, da se ne bi čim več gibali v naravi.
Mina Musizza, mag. farm.
Lekarna Trebnje
Viri:
Kristan S. Srečanja s klopi. Didakta, 2001
www.nijz.si
http://www.gsk.si/
N. Hudopisk. Tick-borne Encephalitis Associated with Consumption of Raw Goat Milk, Slovenia, 2012. Emerg Infect Dis. 2013 May; 19(5): 806–808.
NAZAJ