Glavobol

Glavobol sodi med najpogostejše zdravstvene težave zaradi katere se ljudje oglasijo v lekarni. Stresen način življenja, neredna prehrana ter razne obremenitve so nemalokrat razlogi za neprijeten glavobol.

Gre za bolečino oziroma neprijeten občutek v nekem predelu glave. Pozorni moramo biti na trajanje in jakost glavobola. V primeru, da glavobol traja dlje časa kljub uporabi zdravil proti bolečinam brez recepta, je potrebno poiskati pomoč pri zdravniku.

Kaj je glavobol?

Pri glavobolu gre za preneseno bolečino globjih lobanjskih struktur na površino glave. Bolečina izvira iz možganskih ovojnic, njihovih krvnih žil, možganskih žil in njihove neposredne okolice. Sami možgani niso občutljivi na bolečino, so pa pomembni pri zaznavanju in doživljanju bolečine. Pri nekaterih glavobolih je vzrok za nastanek težava z očmi, nosom, zobmi ali ušesi ter povišana telesna temperatura.

Vrste glavobolov

Mednarodna zveza za glavobol (ICHD-II) razvršča glavobole v 13 glavnih kategorij glavobolov, ki jih delimo v dve veliki skupini glavobolov, to so primarni in sekundarni glavoboli.

• Primarni glavoboli so najpogostejši, sem spadajo migrenski glavoboli, glavoboli tenzijskega tipa, redkejši so glavoboli v rafalih. Ti glavoboli niso povezani s kakšno boleznijo, so večinoma nenevarni, vendar močno vplivajo na kvaliteto življenja.
• Sekundarni glavoboli so redkejši in so povezani z boleznijo, vzrok za nastanek glavobola je resnejše obolenje (npr.  poškodbe glave, okužbe, žilne spremembe…).

Najpogostejši primarni glavoboli

• TENZIJSKI GLAVOBOL

S to vrsto glavobola se sreča veliko ljudi, saj je eden najpogostejših.  Ljudje pogosto pridejo po nasvet k farmacevtu. Običajno je v tem primeru dovolj uporaba ustreznega zdravila za lajšanje bolečin.

Kako prepoznamo tenzijski glavobol?

• zanj je značilna topa, trajna bolečina rahle ali zmerne jakosti, ki se čez dan spreminja,
• pogosto gre za občutek pritiska, teže ali stiskanja okrog glave (pritisk v obliki pretesne kape ali traku),
• glavobol se lahko zmanjša ob telesni aktivnosti (sprehod, tek…)ali pa telesna aktivnost nima vpliva na glavobol,
• običajno traja 30 minut do 7 dni.

Kaj lahko sproži tenzijski glavobol?

• pomanjkanje spanja,
• utrujenost,
• lakota,
• preobremenjenost oči,
• stres,
• menstruacija.

Lajšanje in preprečevanje tenzijskega glavobola

Glavobol tenzijskega tipa navadno poslabša stres v vsakdanjem življenju, zato je glavobol ponavadi najhujši proti večeru. Priporočamo, da uporabite učinkovit način sproščanja stresa (sprostitvene vaje, sprehod v naravo, šport, masaže …), pomaga tudi počitek ali spanec.

Za lajšanje tenzijskega glavobola je v večini primerov dovolj uporaba protibolečinskega zdravila, ki ga lahko dobite v lekarni brez recepta. Največkrat se uporabljajo zdravila, ki vsebujejo paracetamol, acetilsalicilno kislino, ibuprofen ali natrijev naproksenat.

 

Farmacevti ustrezno zdravilo svetujemo glede na jakost bolečine in druga zdravila, ki jih mogoče jemljete. V primeru hudega, ponavljajočega glavobola priporočamo obisk zdravnika, ki na podlagi diagnoze predpiše ustrezna zdravila.

• MIGRENSKI GLAVOBOL

Za migrenske glavobole je značilno, da trajajo en dan ali celo nekaj dni, ponavadi s spremljajočo slabostjo ali bruhanjem in občutljivostjo na svetlobo, hrup ali vonj.
Poznamo dve vrsti migrenskih glavobolov, migreno z avro ali klasično migreno in migreno brez avre.

Kako prepoznamo migrenski glavobol?

• značilen je zmeren ali intenziven glavobol,
• glavobol je običajno lokaliziran na eni strani glave,
• bolečina postopoma narašča in v 30 do 60 minutah doseže največjo moč,
• glavobol spremljajo slabost, bruhanje, preobčutljivost za svetlobo in zvok,
• velikokrat se pojavi tako hud glavobol, da zmanjša našo delovno zmogljivost ali nas celo onesposobi za delo.

Migrenski glavobol velikokrat spremljajo naslednji znaki:

• zmanjšan apetit,
• neprenašanje vonjav hrane,
• slabost,
• bruhanje,
• lahko tudi zaprtje ali driska,
• običajna pojava sta preobčutljivost za svetlobo in zvok,
• utrujenost,
• bolečina v vratu,
• omedlevica pri vstajanju.

Bodite pozorni na svarilne simptome pred migreno!

Številne svarilne simptome lahko prepoznate nekaj ur do nekaj dni pred pojavom migrenskega napada kot so:

• sprememba razpoloženja,
• vzdražljivost,
• čezmerno zehanje,
• naraščajoča žeja in
• želja po nekaterih vrstah hrane.

Pri nekaterih bolnikih se približno uro pred napadom pojavi t.i. avra. Gre za nevrološko motnjo, ki traja 5 do 60 minut. Omenjena motnja se pojavlja v obliki:

• bleščeče svetlobe,
• cik-cak črt,
• izpad vidnega polja na enem ali obeh očeh – pojav slepih točk,
• začasna slepota,
• redkeje se pojavi dezorientiranost,
• zvonenje v glavi,
• občutek otrplosti ali mravljinčenje po polovici telesa.

Kaj lahko storite sami pri preprečevanju migrenskih glavobolov?

Včasih je za preprečitev migrenskega napada dovolj, da se izogibate nekaterim dejavnikom, ki lahko povzročijo migrenski glavobol. Priporočamo predvsem, da se izogibate:

• stresu (naporna dejavnost, smrt, selitev, poroka, izguba službe, prepir,…),
• določeni hrani in pijači (alkohol, čokolada, sir, kofein, oreški),
• nekaterim prehranskim aditivom (glutamat, aspartat,…),
• močni svetlobi, utripajočim lučem, močnim vonjavam.

Prav tako lahko migrenski napad povzročijo dejavniki, katerim se težko izognemo, kot so:

• hormoni (menstruacija, ovulacija, puberteta, menopavza),
• spremembe letnega časa, spalnega ritma, prehranjevanja, zemljepisnega položaja,…

Obdobje po migrenskem glavobolu se pojavi, ko glavobol poneha in traja do 24 ur. Večina ljudi se v tem obdobju počuti:

• izčrpane,
• utrujene in
• slabo razpoložene.

V obdobju brez migrenskih glavobolov običajno ni težav. Pogostost napadov migrene pa se spreminja z življenjsko dobo - od nekaj na leto do nekaj na teden.

Lajšanje migrenskega glavobola

V primeru migrenskega glavobola je potreben obisk zdravnika, da na podlagi diagnoze predpiše ustrezna zdravila za preprečevanje ali zdravljenje glavobola. Za lajšanje migrenskih glavobolov se uporabljajo zdravila, ki vsebujejo paracetamol, acetilsalicilno kislino, ibuprofen ali natrijev naproksenat. Znano je, da pri več kot polovici ljudi z migreno migrenski napad mine, ko zaspijo, zato svetujemo predvsem počitek v mirnem in temnem prostoru. Velikokrat pomaga, da se naspite. Priporočamo tudi uporabo vrečke z ledom ali pritisk s prsti na sence.

Najpogostejši sekundarni glavoboli

• SINUSNI GLAVOBOL

Pogosto se pojavlja pri prehladih, ki so povezani z vnetjem sinusov ali pri nekaterih infekcijskih boleznih.

Zakaj nastane sinusni glavobol?

Glavobol povzroči draženje in oteklina nosne in sinusne sluznice, kar povzroči pritisk na stene sinusov.

Znaki sinusnega glavobola so:

• močnejši glavobol ob vnetju sinusov,
• bolečino bi lahko opisali kot »bolečo zamašenost«,
• pri tem glavobolu je ugodnejši položaj telesa stoječi, zato je bolečina hujša zjutraj in do popoldneva pojenja.

Lajšanje sinusnega glavobola

Čiščenje in pihanje iz nosu običajno olajša bolečino. Predvsem priporočamo uporabo fiziološke raztopine v obliki kapljic ali pršil za nos, primerni so tudi pripravki, ki vsebujejo morsko vodo. Pri uporabi močnejših kapljic in pršil za nos z nazalnim dekongestivom (z učinkovinami nafazolin, oksimetazolin, ksilometazolin), ki se lahko dobijo v lekarni brez recepta, je potrebna previdnost ter uporaba po potrebi kratek čas (največ 5 dni zapored).

• GLAVOBOL ZARADI PRETIRANEGA JEMANJA ZDRAVIL

Takšna vrsta glavobola nastane zaradi vsakodnevnega ali prekomernega jemanja kombiniranih analgetikov (to so zdravila za lajšanje bolečin, ki hkrati vsebujejo npr. paracetamol, kofein, idr. ) ali zdravil za zdravljenje in preprečevanje migren (ergotamin, triptani).

Kdaj se lahko pojavi glavobol zaradi prekomernega jemanja zdravil?

• pri zlorabi protibolečinskih zdravil, pri tem je pomembna pogostost jemanja in velikost odmerka zdravila,
• ob jemanju kombiniranih analgetikov ali nekaterih drugih zdravil najmanj 10  dni v mesecu  v obdobju najmanj treh mesecev,
• pojavi se lahko tudi ob vsaj 15-dnevnem jemanju enokomponentnih protibolečinskih zdravil na mesec.

Značilnosti glavobola zaradi prekomernega jemanja zdravil:

• bolečina je blaga ali zmerna in obojestranska,
• glavobol spremlja splošno slabo počutje, slabost in druge težave povezane s prebavnim sistemom, nemir, razdražljivost, motnje koncentracije,
• ob nenadni ukinitvi analgetika se moč glavobola  poveča; pojavijo se slabost, krči v predelu trebuha, driska, nemir, nespečnost,
• glavobol je izrazitejši pri ljudeh, ki uživajo kombinirane pripravke za lajšanje bolečin s kofeinom.

Preprečevanje in zdravljenje

Pri preprečevanju omenjenega glavobola je potrebna previdna uporaba in pravilno jemanje zdravil za lajšanje bolečin.
Predvsem bodite pozorni pri jemanju zdravil, ki vsebujejo kofein. V primeru glavobola zaradi prekomernega jemanja zdravil napotimo bolnika na posvet k zdravniku.
Pri zdravljenju takšnega glavobola uporabljamo vedenjske tehnike in določena zdravila (nesteroidna protivnetna zdravila, amitriptilin…), ki jih predpiše zdravnik.

Ali veste?

• vzrok glavobola je lahko tudi kajenje ali uživanje kofeina (pitje kave), ker nikotin in kofein vplivata na žilje,
• nekatera zdravila lahko povzročajo glavobol kot stranski učinek zdravila (npr.: nitrati, kontracepcijske tablete, zdravila za nadomestno hormonsko zdravljenje, itd.),
• vzrok za glavobol so lahko težave z očmi (zmerna ali huda bolečina v predelu čela in nad očmi, poveča se po daljšem napenjanju).

Obisk zdravnika svetujemo:

• če se glavobol ne pozdravi s predlaganim zdravilom ali se celo poslabša,
• pri glavobolu, ki se pojavlja dnevno ali skoraj vsak dan 10 dni z ali brez zdravljenja,
• pri bolnikih z močno povišano telesno temperaturo in znaki resne infekcije,
• pri glavobolu nosečnice, doječe matere ali otroka,
• pri pojavu prvega glavobola po 40. letu starosti,
• pri glavobolu po poškodbi.

Glavoboli so nedvomno v veliki meri povezani z našim načinom življenja, zato svetujemo, da bolj prisluhnete svojemu telesu. Ko se naučimo vzpostaviti stik z našim telesom, ga lahko tudi poslušamo, kaj nam sporoča, kako naj oblikujemo svoj življenjski slog in tako bomo živeli bolj polno in srečno!

Darja Muc, mag. farm., mag. ekon. in posl. ved
Lekarna Metlika
NAZAJ